POROČILO STROKOVNEGA SREČANJA – PALIATIVNA OSKRBA

Paliativna oskrba

Strokovno srečanje je potekalo 30.11.2023 in se ga je udeležilo 96 udeležencev.

Predstavljeno je bilo delovanje paliativnega tima v Splošni bolnišnici Novo mesto. Posveča se neozdravljivo bolnim pacientom in njihovim najbližjim oz. pomembnim ljudem v njihovem življenju. Za paciente, ki so v paliativni obravnavi, so dosegljivi kadarkoli. Oskrba obsega poleg svetovanja in pomoči o zdravstveni in negovalni oskrbi pacienta tudi psihosocialno podporo, obvladovanje bolečine in skrb za redno delovanje prebavnega trakta, kar velikokrat ob vsej terapiji postane velik problem. Paliativni tim skrbi za paciente v zadnjem stadiju bolezni, ko človek, ki je bolan, potrebuje veliko časa, da začne razumeti, kaj to pomeni, kaj se z njim dogaja. Poraja se veliko vprašanj, zakaj ravno jaz… Naloga paliativnega tima je, da pacientu razloži, da razume bolezen, da dobi občutek varnosti. Poraja se strah pred smrtjo. Pacient in svojci potrebujejo veliko pogovorov o bolezni, obvladovanju bolečine, zdravilih in načinu lajšanja simptomov. Paliativni tim se s pacientom pogovori tudi o tem, kaj je pacientu pomembno, kako doživlja svojo bolezen, kako se spoprijema z boleznijo in težavami, ki jih le ta povzroča, kakšna ima pričakovanja od svojcev, kaj mu je pomembno. Tudi svojci oz. pacientu pomembni bližnji morajo to vedeti, saj le tako lahko naredijo njegovo življenje bolj kvalitetno, kajti poudarek je na kvaliteti, ne na kvantiteti. Pacient ima morda še zadnje želje, ki jih želi izpolniti.
Velik pomen paliativne oskrbe gre obvladovanju in lajšanju bolečine, zato v paliativnem timu sodeluje zdravnica, ki se ukvarja samo s tem. Vsak pacient potrebuje individualen pristop, saj vsak doživlja bolezen drugače in tudi protibolečinska terapija se prilagaja vsakemu posamezniku. Pacient ne sme trpeti, vse to se razloži pacientu in bližnjim. Prav tako je pomembno obvladovanje simptomov prebavil, ki pri vsaki rakavi bolezni navadno sodi zraven, saj večina pacientov bruha, slabo jim je, nimajo apetita, poleg vsega pa jim določena hrana smrdi. Paliativni tim seznani pomembne bližnje z načinom prehranjevanja, pripravo hrane in samim hranjenjem pacienta. V obdobju umiranja pacient ne potrebuje hrane in pijače, ker ne čuti lakote. Skrbimo samo za vlaženje ustnic. Tudi parenteralna prehrana tedaj ni indicirana. Človek ne umre zato, ker ne je, ampak ne je, ker je začel umirati. Prav tako ni indicirano dovajanje kisika in aspiracija, čeprav pacient težko diha, hrope. Veliko je še takih stvari, ki jih medicinska sestra razloži pomembnim bližnjim, ki jih skrbi, da niso dovolj naredili za svojega hudo bolnega. Žal nikoli ne vemo, kaj in kdaj nas čaka podobna usoda, zato ne odlašajmo svojih želja in ciljev za upokojitev, ampak jih uresničujmo zdaj.

Karmen Janežič