IZLET V PRELEPO BELO KRAJINO
V torek, 8. aprila, smo se upokojene medicinske sestre Društva med. sester, babic in zdravstvenih tehnikov Novo mesto, odpravile na enodnevni izlet v Belo krajino. Scenarij izleta sta pripravili naša predsednica Jožica Rešetič in kolegica Marta Gantar, ki v upravnem odboru zastopa upokojene med. sestre. Zbralo se nas je kar lepo število, za en avtobus. Srečanja smo se vse razveselile, saj se z nekaterimi kolegicami ne vidimo pogosto. Takoj je stekel prijeten klepet in obujanje spominov na številne lepe trenutke, o slabih nismo govorili, zakaj bi si pokvarili dan. V avtobusu nam je Marta predstavila program in po napornih ovinkih čez Gorjance smo prispeli do naše prve točke v Metliki. Ogledali smo si dislocirano enoto za demenco DSO Metlika, ki v prenovljeni obliki deluje od leta 2014. Sprejela nas je direktorica, naša kolegica in glavna med. sestra. Obe sta nam izčrpno predstavili dejavnosti doma in nato smo si ogledali še prostore. Po dodatni prenovi mansarde v letu 2022 lahko sprejmejo 84 stanovalcev. Vsi smo bili navdušeni nad izredno lepi prostori, ki so svetli in nudijo občutek domačnosti, kar prav gotovo dobro vpliva na počutje stanovalcev. Pogovor je stekel tudi z osebjem, ki se prav tako, kot v drugih domovih, srečuje s pomanjkanjem kadra in preobremenjenostjo. Direktorica je povedala, da imajo malo več sreče pri pridobivanju novih sodelavcev, ker je še prisoten priliv s sosednje Hrvaške. Ko bi se vsaj že enkrat nekaj spremenilo na področju ustreznega nagrajevanja za tako izjemno delo, kot je celostna oskrba starejših in onemoglih oseb. Kolegice so nam pripravile res lep sprejem in okrepčilo, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Po ogledu smo se odpravili na kosilo v Hotel Bela krajina. V prijetnem okolju so nas lepo pogostili, saj tako tudi znajo Belokranjci, zelo prijazni in gostoljubni ljudje. Naša kolegica, domačinka Mira Brodarič, pa je poskrbela še za lepa darilca, ki smo jih dobili za domov. Res hvala tudi njej za čas, ki si ga je vzela za nas, ker je še delovno aktivna.
No Marta pa nas je, kot vodja, opozorila da moramo naprej na naslednjo točko po programu. Tako smo se odpeljali do vasi Radovica. Obiskali smo osnovno šolo Brihtna glava. Šola je v stari stavbi, ki ima čez 140 let, prostor in oprema so res dobro ohranjeni in imajo muzejsko vrednost. Po lepem sprejemu smo šli v razred, postali smo učenci 2. Razreda, štelo pa je leto 1950. Mirni in tihi smo morali biti, ko je v razred vstopila tovarišica učiteljica. Naučiti smo se morali o Beli krajini, o vseh značilnostih in običajih. Določene učence je poklicala tudi k tabli, da smo morali nekaj narisati. Proti koncu šolske ure pa smo skupaj zapeli refrena ljudskih pesmi: Lepe Anka…… in Izidor ovčice pase…. Bili smo pohvaljeni za ubrano petje. Na koncu ure pa je učiteljica razdelila spričevala. Žal nekateri niso bili uspešni. Vendar je učiteljica rekla, da se bo to vse uredilo. Samo mama naj se oglasi pri njej v pisarni in naj potrka s kolenom. No mi smo izvedeli zakaj, ostali pa uganite. Bilo je res sproščujoče, veliko smo se zabavali in priporočam ta obisk.
Dan se je že prevesil v pozno popoldne in krenili smo proti domu. Bilo nam je zelo lepo in vsi smo začutili, kako potrebujemo druženja. Kar spontano je padel predlog, da bi takšen enodnevni izlet v mesecu aprilu postal tradicija
Ob koncu se, v imenu vseh, iskreno zahvaljujem naši predsednici Jožici, kolegicama Marti in Miri, da so nam pripravile tako lep in doživet dan.
Zapisala Slavica Krošelj Naumov